V Ajdovščini razstavljeni arhitekturni in urbanistični predlogi študentov Fakultete za arhitekturo

datum: 18.06.2021
kategorija: Novice

Ajdovščina je od včeraj popoldne bogatejša še za eno razstavo. Za arhitekturno razstavo, ki v ospredje postavlja prav naselje Ajdovščina. Razstava Turbulence sodobnosti, ki je nastala na podlagi sodelovanja med Občino Ajdovščina in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, predstavlja arhitekturne in urbanistične predloge za Ajdovščino, ki so jih pripravili študentke in študenti arhitekture Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Na odprtju razstave je zbrane najprej pozdravil župan Tadej Beočanin, navdušen nad izdelki, ki so nastajali skozi celoletno delavnico: »Ko sem danes vstopil v Dvorano prve slovenske vlade, sem vstopil v prihodnost.« Sodelovanje med občino in fakulteto je potekalo izjemno dobro, kar je izpostavil tudi dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Študentke in študentje so se z razstavljenimi deli odzvali na aktualna dogajanja in kot ključni vrednoti načrtovanja za prihodnost izpostavili vzdržnost in prilagodljivost. Skozi štiri prostorske teme, bivanje, produkcija, narava in urbanost so naselje Ajdovščina kritično analizirali, opredelili ključne prostore intervencij in zasnovali 20 arhitekturnih in urbanističnih predlogov. Na podlagi premišljenega, vzdržnega in dolgoročnega ravnanja verjamejo, da lahko naselje Ajdovščina v približno treh desetletjih postane vzorčen primer trajnostno naravnane in prostorsko izjemno kakovostne skupnosti.

Industrija – močan gradnik zgodovine in identitete Ajdovščine

Študentje in študentke so se v svojih projektih med drugim dotaknili industrije, ki velja za močan gradnik identitete Ajdovščine in jo je zato treba ohranjati in vpeljati v življenja prebivalcev. V projektu Veter spremembe so si tako zamislili ureditev nabrežja in postavitev novih objektov na obrečnem prostoru, ki bi bili stična točka z industrijo in bi delovali kot generatorji obnovljivih virov energije. Zamislili so si kanale za zbiranje vetrne energije, v medprostoru, ki bi bil namenjen tudi javnemu programu, pa bi bil rastlinjak, ki bi ga napajala deževnica, zbrana na industrijskih strehah. Tako bi vzpostavili odnos med industrijo, naravo in družbo.

V drugem projektu so študentje nanizali ideje, kako bi industrijsko cono Lipa, ki deluje kot zaprto izolirano območje brez kvalitetnih prostorov za uporabnike, spremenili v mesto v malem. V industrijsko cono bi umestili lesene montažne prostorske enote, v katerih bi se lahko izvajal pester nabor različnih programov, hkrati pa bi uporabnikom zagotavljale bivalno udobje. Iz industrijske cone bi tako nastalo mesto v malem, nova Castra, ki bi povezala robna območja med sabo ter ljudi privabila z zelenimi dinamičnimi ambienti.

Ponovna oživitev območja Starega mlina in vizija soseske Ribnik

Na razstavi je predstavljen tudi projekt, v okviru katerega so študentje razmišljali, kako bi ponovno oživili območje Starega mlina. Na tem območju bi postavili »veleblagovnico nadaljnje uporabe« in delavnice, v katerih bi meščani lahko popravljali svoje pokvarjene predmete. Lahko bi jih veleblagovnici tudi podarili, ta bi jih popravila, razstavljeni v mlinu pa bi bili potem naprodaj. Delavnice bi bile postavljene na obrežju reke Hubelj, pot po zelenem pasu ob reki pa bi to območje povezovala z Lavričevo knjižnico na drugem bregu reke.

Študentje so si zamislili tudi, kako naj bi bila videti soseska Ribnik – predstavili so jo kot novo in trajnostno zasnovo klasične vasi, s čim več javnimi in zelenimi površinami. Stanovanja so predvideli postavljena v lamelne bloke, ki se razporejajo v tri gruče vzdolž dveh avenij, na katerih se odpirajo javni trgi.

Razstava na ogled na 3 lokacijah do konca julija

To je le peščica od 20 projektov, predstavljenih na razstavi, ki je nastala pod mentorstvom izr. prof. Mateja Blenkuša, asist. Primoža Žitnika, g. Ajdina Bajrovića in g. Dominika Košaka ter s strokovno pomočjo ge. Marice Žen Becelj z Občine Ajdovščina. Razstava bo na ogled vse do konca julija 2021 na treh lokacijah: v preddverju dvorane Prve slovenske vlade, v pritličju blagovnice Nanos na Lavričevem trgu in v galeriji na prostem ob Hublju.