Jezerce ob Vertovčevih poteh pripoveduje zanimive zgodbe

datum: 21.11.2020
kategorija: Novice

Letošnji jubilejni 20. Vertovčev pohod, ki bi moral potekati to nedeljo, je odpihnil koronavirus. Vseeno pa se v lastni režiji lahko sprehodite po lepo urejenih in dobro označenih poteh, kjer se kljub odpovedi pohoda najde marsikaj novega in zanimivega. Največja letošnja pridobitev je obnovljeno območje Jezerca na Planini, kjer že stoji tudi turistično informativna tabla.

Društvo Matija Vertovec je na prenovljeno območje ob Jezercu na Vertovčevih poteh postavilo še turistično informativno tablo, ki pripoveduje zanimive zgodbe o kalu, suhozidih, naravni dediščini, hkrati pa ponuja izzive novim raziskovalcem. Prenova je bila izvedena preko participativnega proračuna Občine Ajdovščina Moja pobuda.

Območje na Planini je svoje ime dobilo po kotanji z vodo, za katero se zagotovo ve, da je služila kot 'kal'. Po temeljitem čiščenju in krajinski obnovi pa se je razkrila podoba, ki nakazuje, da je nekemu namenu služilo še preden je postalo napajališče za živino. Velika verjetnost je, da so bili to avstro-ogrski ali francoski vojaki, o čemer pričajo dimenzije celotnega objekta in okolice. Vprašanja za bodoče raziskovalce pa se odpirajo tudi na področju narave – steza, ki je v obliki osmice speljana okoli jezerca, popotnika na vrhu pripelje do vodnega vira, od koder se jezerce napaja. Verjetno voda pronica skozi drobne razpoke med laporjem in glino, no, jezerce pa delno napajajo tudi padavinske vode.

Okoli planinskega 'kala' so imenitni ostanki nekdaj tudi zelo mogočnih suhih gradenj. Pozoren opazovalec bo v širši okolici območja našel različne vrste takšnih suhozidov, od ogradnih do pašniških, pa tiste ob kolovozih in zaščitniške – ti so zelo visoki in ščitijo pred ognjem ali burjo. Danes se njihova osnovna funkcija izgublja, ostajajo pa pomemben element naše kulturne dediščine, ki jo je vredno ohranjati. Pomembno poglavje na novi turistično-informativni tabli je posvečeno varovanju naravne dediščine. 'Kali' so namreč poseben življenjski prostor, tu najdejo svoje prebivališče, prehranjevalni ali razmnoževalni habitat mnoge dvoživke, ptice, netopirji, kačji pastirji in drugi na vodno okolje vezani organizmi. 'Kal' na Planini leži na flišni geološki podlagi, zato je njegovo dno, za razliko od kalov na Krasu, nepropustno in ga izsuševanje ne ogroža. Med obnovo območja se je z dna jezerca odstranilo mulj ter obnovilo suhozid z dotokom vode, s čimer se je 'kalu' podaljšalo življenjsko dobo za nekaj desetletij. Velja pa opozoriti, da k ohranjanju in urejenosti tega dragocenega koščka narave lahko največ pripomoremo njegovi obiskovalci. V 'kal' ne odlagamo smeti ali gradbenega materiala, prav tako ne prinašamo tujerodnih vrst živali in rastlin, ki so zelo škodljive za naravni habitat.

Tablo je oblikovala Polona Ipavec, besedila zanjo so prispevali etnologinja Jasna Fakin Bajec, naravoslovec Miloš Bartol, Irena Kodele Krašna je pomagala pri določanju živali in rastlin, ki jih je tudi narisala, Jože Krečič pa je iskal Jezerce na starih zemljevidih. Letošnji jubilejni 20. pohod po Vertovčevih poteh je koronavirus prestavil na bolj zdrave čase. Vseeno pa se po Vertovčevih poteh kadarkoli lahko sprehodite sami, dobro so urejene in označene. Tako boste največ naredili za svoje zdravje in skupno dobro.