In memoriam: Jožica Ličen

datum: 21.03.2024
kategorija: Novice

Danes smo se poslovili od častne občanke, Jožice Ličen. Pogrebna svečanost je potekala v cerkvi v Vipavskem Križu, kamor se je tekom dneva vila množica ljudi, ki se je prišla poklonit spominu na izjemno osebo, ki je svojstven pečat pustila tudi izven naših meja. V nadaljevanju v celoti objavljamo govor župana Tadeja Beočanina ob Jožičinem slovesu.

V imenu občine Ajdovščina, njenih občank in občanov, in v svojem imenu se na tem mestu poklanjam veliki osebi, naši častni občanki, dobrotnici velikega kova, Jožici Ličen. Draga Jožica, hvala za vse, kar ste dobrega storili za generacije občank in občanov naše občine. Vaša klena volja pomagati sočloveku v stiski je bila neomajna, vselej trdno zasidrana z vero v človekov boljši, dostojnejši jutri.

Jožica Ličen je s svojo človekoljubno in humanitarno držo postala svetel zgled daleč onkraj meja naše skupnosti. S svojo krepostno držo, prijaznostjo in čuječim srcem je bila trden steber mnogim, ki so se znašli v hudi stiski. Pri svojem dolgoletnem prostovoljnem delu so pod njenim budnim očesom luč sveta ugledali številni projekti. Njena predanost sočloveku je bila neizmerna, prav tako njeno razumevanje do vsakovrstnih stisk. Ne da se prešteti, koliko rok je ponudila pomoči potrebnim.

Dolga leta je vodila Karitas vipavske dekanije, postala ravnateljica Škofijske Karitas Koper, na kar je bila vselej nadvse ponosna. Svojo plemenitost je izkazovala v brezpogojnosti dobrodelnega delovanja – ni izbirala komu in kdaj – pa najsi so to begunci, prizadeti v naravnih ujmah, socialno šibki, brezdomni posamezniki, osamljeni ostareli ljudje ali pa mlade družine.

»Najhujša stiska je, ko je prizadeto človekovo dostojanstvo,« je večkrat poudarjala. Skupaj s prostovoljci si je prizadevala pokazati spoštovanje, sočutje in razumevanje, pridobiti zaupanje in ponuditi pogovor. V našo skupnost je prenesla veličasten zgled osebnosti, nam ves čas s svojimi dejanji dala vedeti, da je smisel sobivanja v sodelovanju, da dobroto poplača hvaležnost, da bomo lepše živeli, če si bomo prišli naproti v sožitju, sodelovanju. Kar v svoji srži opisuje tudi delovanje ajdovske skupnosti, ki temelji na trdnih vrednotah povezovanja, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti. Kako zelo je Jožica rada pohvalila našo skupnost, bila del nje, njena duša in srce. Kako globoko je v sebi nosila rodno Vipavsko dolino, njene ljudi, se iskreno veselila uspehov skupnosti in posameznikov. Nikdar ni skoparila s spodbudo, podporo, še več, vedno se je jasno zavzela za svoja stališča, za svojo skupnost, za svoj rod.

Nepreštevne so njene akcije zbiranja in dajanja. Skozi tri desetletja prostovoljnega humanitarnega delovanja je poti razdajanja materialne pomoči širila daleč onkraj meja naše družbe. Zgleda vreden je Materinski dom na Cesti, ki je z njeno predanostjo vse do danes postal s svojim programom učne pomoči Popoldan na cesti svetel zgled. Jožičina vnema je spodbudila nastanek podobnih domov v več krajih na Primorskem. Mnogi otroci in družine so s pomočjo Jožice in Karitasa prvič videli morje, prvič doživeli prave počitnice. Dragulj v tej Jožičini dobrodelni zgodbi pa je znamenita likovna kolonija Umetniki za karitas, ki prinaša v naš prostor zavest, da človek ne živi samo od kruha, da je umetnost dodana vrednost materialni oziroma finančni pomoči, kot je sama večkrat rada poudarila.

Ob vsem delu pa je Jožica našla tudi čas za pisanje za različne medije, redno objavljala na socialnih omrežjih. Tudi pri tem je bila vidna njena veličina, saj je zmogla s kleno besedo razorožiti negativce in preseči delitve, vselej vključujoče, nikdar izključevalno.

Vse do jeseni svojega življenja je drugim razdajala svojo energijo, svoj čas in svojo pomoč. Vse do trenutka, ko ji je pota življenja prekrižala bolezen. Navkljub hudi bolezni in številnim tegobam je Jožica vselej ostajala aktivna, z neomajno voljo pomagati. Njena požrtvovalnost in dobrota sta prepoznani širom celotne države. Njena plemenitost in dobrota sta v naši skupnosti pustili neizbrisen pečat.

Za svoja neprecenljiva dela je bila odlikovana s številnimi priznanji, med drugim je prejemnica najvišjega priznanja Škofijske Karitas Koper, odličja Sv. Cirila in Metoda; bila je osebnost Primorske; prejela je tudi priznanje Nadje Magajna za izjemne ženske. Leta 2019 je postala častna občanka Občine Ajdovščine. Odlikovanje za ves njen doprinos pa bo njena neomajna drža, ki bo za vselej ostala svetel zgled, kako biti človek z veliko začetnico, kako s svojim zgledom utirati življenju prava pota.

V imenu občank in občanov izrekam Jožici veliko zahvalo za vsa njena veličastna dejanja. Naj ji bo lahka ajdovska zemlja, ki jo je neizmerno ljubila in obdala z ljubeznijo do Vipavske doline in nje ljudi, za katero in za katere je tako zelo razdajala vso svojo notranjo bit.

Draga Jožica, počivajte v miru!

Tadej Beočanin, župan  

Govor je bil prvotno zapisan in prebran na pogrebni slovesnosti.