Ivan Slokar - letalski izumitelj, gospodarstvenik, jezikoslovec (1884 - 1970)

Helikopter – slovenski izum Čeprav Ivan Slokar sploh ni bil tehnik, marveč doktor filozofskih ved in prava, je v zgodnjih pionirskih letih letalstva pred prvo svetovno vojno patentiral svoj izum konvertiplana, križanca letala s helikopterjem. Po njegovi zamisli tedaj, leta 1909, še ni mogla nastati takšna leteča naprava, ko pa se je pojavila 27 let kasneje z enakimi značilnostmi, kot jih je načrtoval že Slokar, je potolkla v svoji kategoriji vse poprejšnje svetovne rekorde.    

Izum letala, ki lahko leti tudi tako kot helikopter, je edini znani Slokarjev poseg v tehniko. Z njim se je ukvarjal leta 1909, ko mu je bilo 25 let in je že doktoriral iz filozofskih ved, pravo pa je še študiral. Tedaj se je na Dunaju in na Slovenskem družil s primorskimi letalskimi pionirji - Stankom Bloudkom, Franjem Bratino in Edvardom Rusjanom, ki so se prav tako ukvarjali s problemom helikopterja. Svoj izum je decembra 1909 prijavil patentnemu uradu na Dunaju, ki je izum patentiral maja 1911. Slokarjeva naprava je v bistvu klasično motorno letalo, ki pa ima namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa krožno ploskev. Ti mu omogočata običajno motorno ali drsno letenje, ker pa ju je mogoče razstaviti v izseke, ki se dajo zasukati s sprednjim robom navzgor, da nastaneta tako dvižna vijaka, ki ju poganjata posebna motorja, naprava lahko leti tudi kot helikopter (navpično dviganje—spuščanje in lebdenje) ali kombinirano.

helikopterISSlokar naj bi kot prvi načrtoval vijak, katerega delovanje je moč spreminjati med letom. Vendar tedaj še ni bilo tehničnih rešitev, ki bi omogočile izdelati takšno letečo napravo. Šele leta 1936 je poletel v Nemčiji helikopter FW 61, ki je bil v vsem podoben Slokarjevemu patentu (le da so nemški načrtovalci širokolistna rotorja zamenjali z ozkolistnimi). FW 61 je porušil vse dotedanje rekorde tovrstnih letečih naprav, slovenski letalski strokovnjak A. Kuhelj pa je že konec leta 1937 zapisal, da so nemški konstruktorji izvedli svoj izdelek iz Slokarjevega patenta in da je helikopter potemtakem — slovenska iznajdba.

Ivan Slokar se je rodil 8. oktobra 1884 v Mostarju kot eden izmed štirinajstih (!) otrok Ivana Slokarja iz Lokavca in Marije roj. Batinić. Leta 1903 je na Dunaju začel študij zgodovine, zemljepisa in filozofije ter leta 1907 doktoriral, nakar je vpisal še pravo in drugič leta 1911 še doktoriral. Pripravljal se je na univerzitetno profesuro s področja politične ekonomije in gospodarske zgodovine, vendar mu je kariero preprečila vojna. Leta 1919 je prišel v Beograd, naslednje leto pa v Ljubljano, kjer je nato živel do smrti. Četrt stoletja je bil zaposlen kot bančni ravnatelj, ob službi pa je bil še neverjetno dejaven. Ukvarjal se je s strokovno publicistiko, sodeloval pri ustanavljanju številnih slovenskih podjetij, osnoval je Slovenski biografski leksikon. Po drugi svetovni vojni se je posvečal predvsem proučevanju zgodovine ljubljanske obrti in industrije, bil je med začetniki Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je vložil v razvoj enotne svetovne pisave — 'linguografije'. Dvajsetletna prizadevanja na tem področju so dala pisavo s 138 osnovnimi znaki. Logična kombinacija teh znakov in njihovih dodatkov omogoča zapis sleherne besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati po vsem svetu brez znanja tujih jezikov. Slokar je linguografijo zaščitil kot svoj izum (leta1957), pripravil je učbenike in slovarje, prirejal predavanja in tečaje, leta 1961 pa so v Ljubljani celo ustanovili linguografsko društvo, a je zatem ta zanimiva in humana ideja zaradi njegove bolezni zamrla. Umrl je 11. julija 1970 v Ljubljani. V zadnjem času je dobil zasluženo mesto v zgodovini slovenskega letalstva, za njegovo linguografijo pa se zanimajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z računalniškim obvladovanjem jezika.


Na skici Slokarjev konvertiplan iz patentne prijave

Vir: Sandi Sitar: Sto slovenskih znanstvenikov, Lj., 1987

Share