Sodelovanje z deležniki je bila osrednja tema srečanja partnerjev projekta BeWater na Cipru

datum: 02.12.2014
kategorija: Novice

Vključevanje deležnikov, oblikovanje možnosti upravljanja voda in metode sodelovanja so bile glavne teme tretjega srečanja partnerjev projekta BeWater, ki je potekalo od 21. do 23. oktobra 2014 v Nikoziji na Cipru.

Med razpravo o načinih vključevanja deležnikov pri oblikovanju možnosti upravljanja voda (Foto: Sarah Adams, EFI)Srečanja, ki ga je organiziral Ciprski inštitut (The Cyprus Institute), se je udeležilo 25 partnerjev BeWater konzorcija in 7 deležnikov iz porečij rek Vipave, Pedieos in Tordera. Iz Slovenije smo se srečanja udeležile tri predstavnice Inštituta za vode RS in dva predstavnika deležnikov: direktor Razvojne agencije ROD iz Ajdovščine, g. David Bratož, in mag. Jože Papež iz podjetja Hidrotehnik.

V ospredju srečanja so bila štiri pilotna porečja, med njimi porečje reke Vipave, ter tekom projekta pridobljena spoznanja glede vključevanja in sodelovanja z deležniki.

Med srečanjem je potekala živahna razprava o načinih vključevanja deležnikov pri oblikovanju možnosti upravljanja voda v pilotnih porečjih, ki bodo služile kot osnova za prilagoditvene načrte. Predstavljeni so bili rezultati vseh štirih delavnic, ki so potekale v maju in juniju v pilotnih porečjih. V porečju reke Vipave je potekala prva delavnica za deležnike v mesecu juniju 2014. Udeležilo se je je več kot 30 deležnikov iz različnih sektorjev s skupnim interesom najti primerne rešitve za upravljanje voda v porečju Vipave. Udeleženci so kot ključne težave izpostavili suše in njihov vpliv na kmetijstvo, slabo upravljanje z akumulacijo Vogršček in posledično neučinkovito namakanje kmetijskih površin, katastrofalne poplave v spodnjem delu doline, neustrezno in pomanjkljivo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, negativen vpliv burje na kmetijstvo, pomanjkanje sredstev za vzdrževanje obstoječe infrastrukture, pomanjkanje dialoga med različnimi uporabniki prostora in vode, nedorečena zakonodaja in nejasna delitev pristojnosti med občinami in državo. Čeprav so bila izpostavljena nekatera skupna izhodišča, razlike med sektorji ostajajo. Medtem ko je bila v zgornjem delu doline izpostavljena nujnost gradnje zadrževalnikov vode, so bili v spodnjem delu izpostavljeni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Vse našteto bodo tudi ključne naloge, ki se jih bomo lotili v projektu BeWater in s katerim želimo tekom trajanja projekta izdelati prilagoditveni načrt upravljanja voda na območju porečja Vipave ter ukrepe poskušati vključiti tudi v zakonodajo. To pa bo lahko osnova tudi za konkretne posege in, nenazadnje, za pridobivanje potrebnega denarja za njihovo izvedbo iz proračuna Evropske unije. 

Da bi lahko deležnikom omogočili sodelovanje pri oblikovanju možnosti upravljanja voda v pilotnih porečjih, je na srečanju v Nikoziji bila predlagana inovativna metodologija, imenovana "Fuzzy Cognitive Mapping" (kognitivno kartiranje). Ta metodologija pomeni grafično predstavitev sistema oz. njegovih sestavnih delov v okvirčkih, razmerja med posameznimi deli pa so ponazorjena s puščicami.

Med preizkusom metode “Fuzzy Cognitive Mapping” (kognitivno kartiranje) (Foto: Sarah Adams, EFI)Sledila je razprava o vključitvi te metode v projekt in kako bi bilo to kartiranje možno izvesti v časovnem obdobju, ki ga določa projekt. Metodologija je bila preizkušena s strani udeležencev na delavnici, ki je potekala v okviru srečanja.

Na srečanju so bili predstavljeni tudi rezultati dosedanjega dela v okviru posameznih delovnih sklopov projekta, rezultati prvega internega ocenjevanja vključno z oceno tveganja, rezultati delavnic z deležniki, predstavljena je bila projektna platforma AquaKnow, strategija komuniciranja in pregled zakonodaje.

Po predstavitvi diseminacijskih aktivnosti partnerjev je sledila plenarna razprava o vključevanju v projektna socialna omrežja, kot sta Facebook in Twitter, ter o dodatnih dejavnostih, ki bodo izboljšale obveščanje znotraj projektnega konzorcija.

Skupinska slika projektnih partnerjev (Foto: Sarah Adams, EFI) Izlet, organiziran tretji dan srečanja, nam je s postanki vzdolž reke Pedieos ponudil dober vpogled v nekatere izzive porečja kot so suše, pomanjkljivo načrtovanje rabe voda, prisotnost tujerodnih vrst, itd. Udeleženci srečanja smo dobili tudi edinstveno priložnost obiskati zgornji tok reke Pedieos in z gozdom porasla višavja nad mestom Nikozijo.

 

 Cilj evropskega projekta BeWater je promovirati dialog in sodelovanje med znanostjo in družbo na področju trajnostnega upravljanja voda in prilagajanja podnebnim spremembam v Sredozemlju. Projekt BeWater je financiran iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi.

BeWater logo Spremljajte aktivnosti in rezultate projekta BeWater:

 

logo bewater