Nepozabni koncert v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti v Ajdovščini

datum: 27.12.2007
kategorija: Sporočila za javnost

Občina Ajdovščina je letošnji dan samostojnosti in enotnosti počastila s koncertom vokalne ženske skupine Vox Batique, ki je prav na praznični dan, na 26. decembra zvečer, potekal v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Mag. Borut Koloini, podžupan Občine Ajdovščina, slavnostni govornik na koncertu ob prazniku dneva samostojnosti in enostnosti v Ajdovščini Polna dvorana obiskovalcev, med katerimi je bilo veliko pomembnih lokalnih predstavnikov ustanov, strank, občinskega sveta na čelu z županom Marjanom Poljšakom ter obema podžupana – Igorjem Česnikom ter mag. Borutom Koloinijem, še več pa ljubiteljev glasbe, je najprej slovesno vstala ob izvajanju slovenske himne. Nato pa prisluhnila prazničnim besedam, tokrat so bile to misli mag. Boruta Koloinija, podžupana Občine Ajdovščina, ki vam jih ob koncu tega zapisa ponujamo v branje v celoti.

Vox Batique, dirigentka Martina BATIČ, pianistka Andreja KOSMAČVokalno zasedbo Vox Batique sestavlja dober ducat deklet, po večini profesionalnih pevk, vodi pa jih trenutno najboljša dirigentka na svetu, Martina Batič, doma iz Ajdovščine. V tokratnem programu je sodelovala še pianistka Andreja Kosmač, tudi iz naših krajev doma. Repertoar koncerta so sestavljale odlične priredbe Rossinijeve skladbe ob klavirski spremljavi v prvem delu ter sprehod po naši deželi preko priredb slovenskih ljudskih pesmi.
Obiskovalci so bili navdušeni, pevke so z glasnim ploskanjem bodrili med koncertom, ob koncu pa so s svojim navdušenjem pevke priklicali nazaj na oder, za še zadnjo skladbo.
Med vsemi ostalimi praznovanji v prednovoletnem času se je Občina Ajdovščina zelo dostojno in z vsemi častmi poklonila prazniku samostojnosti in enotnosti Slovencev.
shSLAVNOSTNI GOVOR OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTISpoštovani gospe in gospodje!

Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo v spomin na razglasitev rezultatov referenduma o tem, ali naj postane Slovenija samostojna in neodvisna država,ali naj ostane še naprej povezana v takratno Jugoslavijo. V tistih predreferendumskih dneh ni pravzaprav nihče dvomil v izid glasovanja in večinsko opredelitev ljudi, ki so imeli v Sloveniji volilno pravico. Bolj aktualno je bilo vprašanje, s kakšno večino bo odločitev izglasovana. In to je bilo v resnici pomembno.
Svobodna Jugoslavija je bila pred, med in še po drugi svetovni vojni, cilj in vizija uresničitve davnih želja po svoji državi. Še posebej na Primorskem, ki je prestala čas fašističnega zatiranja. Tu so ljudje z upanjem in vero v boljšo prihodnost zrli na vzhod in v bratskih narodih in Jugoslaviji videli državo rešitve in osvoboditve. Mnogi partizani so umirali s tem v srcu.
Žal se vsa velika upanja in pričakovanja niso uresničila. Jugoslavija ni zmogla reševati velikih težav, ki so se z leti kopičile, tako da je na koncu država pokala po vseh šivih. V prvih povojnih letih, ko je bila vojna nevarnost velika in so se vsi bali ponovnega spopada, je Jugoslavija s svojo zmagovito vojsko zagotavljala trdnost državnih meja in suverenost slovenskega naroda znotraj njih. Na Primorskem je to pomenilo, da smo spet dobili slovenske šole in z njimi slovenske izobražence. Sčasoma, ko so se razmere v Evropi povsem umirile, pa je prav ta meja postala ovira življenjskemu utripu in vsakdanjim povezavam. Meje, ki so nas zavarovale, so nas tudi osamile in čutili smo, da izgubljamo stik s sodobno Evropo. Ekonomski razvoj države je vse bolj pešal. Nerazvita področja so kljub velikim vlaganjem zaostajala in to smo vse bolj povezovali z vprašanji nagrajevanja tistih, ki so več ustvarili in bi si zato lahko več delili in s podpiranjem tistih, ki so želeli novih izzivov.
Na vrhu vsega nas je Slovence najbrž najhuje prizadelo neuresničevanje človekovih in nacionalnih pravic. Slovenci smo bili vse bolj prepričani, da oblast v Beogradu sprejema preveč odločitev sama in prepušča premalo odločanja nam v Ljubljani in s tem ogroža narodni obstoj. Zgodovinski spomin na čas, ko smo bili sami brezpravni, je pripeljal do tega, da smo podprli kosovske Albance in rudarje, ki smo jih videli zatirane in brezpravne. Boj za njihove pravice smo razumeli kot boj za naše pravice, še posebej po tem, ko nam je poskušala srbska oblast vsiliti skupna jedra v šolske programe in je Jugoslovanska armada prevzemala vajeti v svoje roke. S svojim posegom v civilno življenje je povzročila največje demonstracije in splošen odpor. Grožnja oboroženih spopadov med narodi je postala resnična.
Nasprotja so prerasla zmožnosti sporazumevanja in demokracija je bila le še v slovarju. Jugoslavija za nas ni bila več dobra mati, bolj in bolj je postajala mačeha.
Referendum o osamosvojitvi in njegova uresničitev sta nam tako ostala edini izhod.
Zmaga v desetdnevni vojni je vzpostavila nova razmerja. Z umikom Jugoslovanske armade smo postali Slovenci prvič resnično samostojni in 13 let smo v svojem večstrankarskem parlamentu povsem sami, suvereno odločali o svoji prihodnosti. V njem smo sprejeli tudi odločitev o pridružitvi Evropski uniji, na katero smo prenesli del svoje suverenosti. Združili smo se v novo politično zvezo, ki nam obljublja boljše življenje. Sprejeli smo skupno valuto in letos povsem odpravili meje med nekoč ločenimi narodi. S tem pa nismo za vedno odpravili težav, ki so pripeljale do razpada Jugoslavije. Svoboda, demokracija in spoštovanje človekovih pravic so cilji, ki ne morejo biti enkrat za vselej doseženi in uveljavljeni. To so večno odprta poglavja, ki z vsako doseženo stopnjo odprejo novo zahtevo.
Prost pretok ljudi, idej in znanja je civilizacijski dosežek, ki mu v zgodovini še zdaleč ni para. Ljudje še nikoli doslej niso tako prosto prehajali iz kraja v kraj. Evropejci smo se s tem osvobodili mnogih spon, ki so nas bremenile in tudi podžigale vojne spopade. Sedaj so našemu mirnemu sobivanju v Evropi odprte vse možnosti. Slovenci pa smo s tem izgubili tudi zunanji okvir naše istovetnosti. Meja je kot lupina varovala našo samostojnost in lahko smo se skrivali za njo. Poslej bomo morali suverenost utrjevati drugače, predvsem z vsebino. Pretakanje ljudi prinaša s sabo velike izzive in priložnosti. Odgovore na odprta vprašanja pa bomo morali poiskati najprej tu, mi sami. Sosedje in njihove zmožnosti niso in ne morejo biti naša ovira, večje ovire so namišljene meje v naših glavah in izgovori, ki nam niso v pomoč.
Someren ekonomski razvoj je dober temelj združevanja. Sprejemanje drugih in dopuščanje njihovega razvoja pa so pogoji sožitja. Zato srčno upam, da je nastopil čas, ko lahko brez zadržkov in veselo pozdravimo: "Dobrodošli sosedje, dobrodošli sopotniki in sodelavci, dobrodošli vsi ljudje dobrih namenov." Prazni strahovi so odveč, če bomo zmogli poiskati rešitve svojih problemov. In če si v odgovor in za konec dovolim prispodobo, ki diši malo po Svetem pismu, ne vidim nevarnosti v tem, da bi sosedje obdelali naš vinograd, nevarnost tiči v malodušju in našem opuščanju dela v lastnem vinogradu.

Spoštovani gospe in gospodje,
čestitam vam ob prazniku Samostojnosti in enotnosti!

Mag. Borut Koloini, podžupan Občine Ajdovščina
Share