Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne ob civilnem pokopališču v Črničah

Maja 1915 je ozemlje ob reki Soči zajel vojni vihar, ki je trajal do konca oktobra 1917. Na vojskovališču, poznanem kot soška fronta, med Rombonom na severu in Tržaškim zalivom na jugu, je bilo ranjenih in padlo ogromno število vojakov različnih narodnosti. Njihovi zemski ostanki počivajo v neštetih grobovih, na vojaških pokopališčih in grobnicah širom Primorske, tako tik ob bojni črti, pa tudi v krajih tedanjega zaledja na obeh straneh državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Vojaško pokopališče v Črničah Eno takih vojaških pokopališč, ki so ohranjena v celoti, je tudi v Črničah ob civilnem pokopališču. Na njem je pokopanih 466 vojakov različnih narodnosti, ki so v letih 1915-1917, pa tudi še 1918, umrli za posledicami ran na tem vojskovališču ali pa boleznih  v bližnji vojaški bolnišnici. Le-ta je bila v šolskem poslopju v Črničah, še večja in posebej zgrajena, s svojim v pokopališčem, pa je bila na župnijski posesti /prebendi/ »na Poljanah«  pod Osekom.

Črniški dekan, Alojzij Novak, je avgusta 1918 naredil seznam pokopanih vojakov na pokopališču in narisal skico črniškega vojaškega pokopališča ter s tem ohranil dragocen dokument tega časa. Iz tega seznama in priloženih skic je razvidno, da so prve padle in umrle vojake pokopali na civilnem pokopališču, pa tudi izven njega, tik ob pokopališkem zidu. Ta del grobov je bil avgusta 1918 omejen deloma s kamenjem in grmovjem ter z žico in ograjo.

Vojaško pokopališče v ČrničahV Črničah in v zaselkih v bližnji okolici so v vojnem času bivali pripadniki različnih avstro-ogrskih enot, med njimi je bil tudi vojak 96. pehotnega polka iz Karlovca, katerega uradno nemško ime je bilo K.u.k. Ungarisch-Kroatisches Infanterie Regiment »Kronprinz Ferdinand von Rumänien« Nr. 96. Njegovi polki so prišli v Črniče konec novembra 1916 in so bili razporejeni na položaje med Staro goro in Markom nad Šempetrom pri Gorici. Na teh položajih je marsikateri izmed njih padel. Prepeljali in pokopali so ga na zemljišču desno od civilnega pokopališča. Vse srditejši poizkusi italijanskih enot, da bi pri Gorici, čez Mark in Staro goro vdrli v Vipavsko dolino, so se tu končali, saj jim »Karlovčani« za nobeno ceno, tudi lastnih življenj, niso tega dovolili. Njih žrtve v 10. soški bitki, med 12. majem in 8. junijem 1917 na tem območju, so bile ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih.  Umrli so zadnji počitek našli na novo nastajajočem vojaškem pokopališču v Črničah.

Vojaško pokopališče v ČrničahDo konca bojev na soškem vojskovališču, oktobra 1917, so »Karlovčani« branili in ohranili že omenjene položaje. Ta pehotni polk je tudi prvi vkorakal v Gorico in na goriškem gradu razvil cesarsko zastavo, katero jim je v ta namen podarila Občina Črniče.

Na portalu nad vhodom na črniško vojaško pokopališče stoji napis: I.R. 96; na pokopališču samem pa je postavljen kamnit spomenik s spečim levom in napisom v nemščini in hrvaščini, ki obiskovalca spomni na junake, ki so na Marku padli za domovino. Republika Slovenija je to pokopališče razglasila za kulturni spomenik.

Občina Karlovac se jeVojaško pokopališče v Črničah 7. aprila leta2013 spomnila in poklonila tem padlim junakom z odkritjem spominskega znamenja.

 

 

 

 

Drago Sedmak, zgodovinar v Goriškem muzeju