Avgust Schlegel (1856 - 1908), slikar, javni delavec

Avgust Schlegel se je 24. avgusta 1856  rodil očetu Filipu, ki je bil železarski mojster in industrijalec, potomec družine Schlegel, ki je sredi 17. stoletja razvila železarstvo na Fužinah nad Ajdovščino, in materi Marijani Fabijani iz Kobdilja. Schlegel je obiskoval šolo doma in nato v Gorici, slikarstvo pa je študiral v Benetkah in Firencah, in se izpopolnjeval v Rimu. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo gospodarstvo, zaposlen je bil kot občinski tajnik v Ajdovščini, v Šturjah pa je bil trikrat izvoljen za župana.

Opravljal je tudi tajniške posle pri Hranilnici in posojilnici ter okrajni bolniški blagajni v Ajdovščini. Bil je tudi ustanovitelj podružnice Slovenskega planinskega društva (1903) in njen prvi načelnik. Obvladoval je angleški, francoski, italijanski, španski in več slovanskih jezikov. Prijateljeval je z Milanom Klemenčičem, skupaj sta odhajala v ajdovsko okolico in tam iskala primernih slikarskih motivov. Priča tega prijateljstva je na primer Klemenčičeva slika, nastala 15. oktobra 1905, na kateri je upodobil Schlegla, kako stoje slika ob poti proti Gorenjam. Ta krajinski motiv je istočasno naslikal tudi Schlegel, vendar ga ni dokončal. 1905 je Schlegel upodobil pokrajino s Kovka nad Šturjami in jo poklonil prijatelju. Klemenčič je Schlegla, ki je umrl 7. maja 1908 v Šturjah, naslikal tudi na mrtvaškem odru.

Schlegel je slikal cerkvene podobe. V cerkvi v Šturjah je njegova Rožnovenska Marija, več podob je narisal tudi za cerkvico Sv. Antona Padovanskega na Fužinah in freske v cerkvi v Budanjah.

Ukvarjal se je tudi s portreti, ki pa so v glavnem v zasebni lasti.
Umetnostni zgodovinar Marko Vuk je zapisal, da Schleglova slikarska dela razodevajo ustvarjalca, ki ostaja v okvirih realizma in tradicije, v motivih nabožne vsebine pa je blizu likovni kulturi, ki so jo širili slikarji nazarenske smeri. Bil je javni delavec in umetnik širokega obzorja in mnogih zanimanj. 

Vir: Primorci.si