Družina Daneu in Lozice

datum: 17.09.2016
kategorija: Novice

Društvo Zdravljica z Lozic in Lavričeva knjižnica Ajdovščina prirejata v soboto, 17. septembra ob 19. uri v Domu krajanov na Lozicah predstavitev knjige Družina Daneu, starinarji.

Zgodba slovenske družine Daneu je ena tistih fascinantnih srednjeevropskih družinskih štorij, ki se vije čez več držav, dve stoletji in več dejavnosti. Pripoved o družini Daneu se začne ob koncu 19. stoletja na Opčinah, delno tudi na Lozicah. Njen glavni protagonist je Vincenc, za katerega zemljepisne razdalje ne predstavljajo težav. Če ni dela v Trstu, ga najde v Palermu, ko je postal veljak na Siciliji, odide na 'neodkrito' Sardinijo, tej metodi pa potem sledijo tudi njegovi potomci, pri čemer jim jezik ni nikoli predstavljal ovire, saj so praviloma govorili šest, sedem jezikov. Poslujejo tudi drugod po Evropi in v času obeh svetovnih vojn.

 

Vincenc se je na Sicilijo preselil leta 1885, kmalu postal uspešen preprodajalec starin. S prihranki je kupil pohištvo propadle palermske plemiške družine in najel prodajne prostore nedaleč stran od mestne katedrale. Njegov izbor starin je pritegnil pozornost lokalnih zbiralcev in imovitih kupcev, predvsem nemških baronov in angleških lordov.

Raznoliko družinsko preteklost in njeno dediščino je kot vešča starinarka zbirala Ančka Daneu, ki se je namenila napisati družinsko kroniko, vendar se je prej poslovila. Zato je to nalogo prevzela Alessandra Lavagnino, italijanska pisateljica in avtorica številnih literarnih del, ki živi v Palermu, in doživeto, sproščeno in duhovito popisala prigode družine Daneu.

Družina je bila tesno povezana z družino Žvanut (Gaucovimi) z Lozic in s samo vasjo. Predstavitev, ki bo potekala v Domu krajanov na Lozicah, bo povezoval pater Miran Žvanut, obogatil pa jo bo kulturni program zbora Matija Vrtovec iz Podnanosa. Sodelovala bosta tudi prevajalec Vasja Bratina (prevedel je večino del Umberta Eca in številna druga dela iz italijanščine, hrvaščine in angleščine) in avtorica spremne besede, zgodovinarka Marta Verginella (Filozofska fakulteta v Ljubljani).

Share